Saemiedigkietjirkiji tjirkijebarkoe jïh ekonomeles ïedtjh

Daennie artihkelisnie maahtah vuejnedh saemiedigkietjirkiji tjirkijebarkoeh jïh ekonomeles ïedtjh mah leah vïhtesjadteme, aaj dejtie njoelkedasside mah leah reektehtimmien våarome. 

Vuartesjh saemiedigkietjirkiji tjirkijebarkoe jïh ekonomeles ïedtjh (PDF, 523 kB)

Etihkeles njoelkedassh, tsiehkie 6, tjïelkeste saemiedigkietjirkijh gelkieh viehkiehtidh ræhpas årrodh jïjtjen råållaj, tjirkijebarkoej jïh ekonomeles ïedtji bïjre. Dan gaavhtan saemiedigkietjirkijh maadtalgieh sov råållah jïh tjirkijebarkoeh stoerretjåanghkoeståvrose bïevnedh. Vuesiehtibie habiliteetenjoelkedasside Saemiedigkien tjåanghkoeöörnegen § 33, v.  reeremelaaken § 6.

Tjirkijebarkoe jïh ekonomeles ïedtjh tjuerieh guarkasovvedh goh gaajhkh tjirkijebarkoeh, barkoeh jïh ïedtjebarkoeh mah leah dovne baalhkine jïh baalhkehth. Daate feerhmie j.g. tjirkijebarkoem reereles orgaanine mah leah privaate jallh byjjes sïelskine, ïedtjeorganisasjovnine jïh aaj staateles jallh kommunaale orgaanine. Galka bievnedh mejtie tjirkijebarkoe leah baalhkine jallh ij. Tjirkijebarkoe politihkeles krirrine baalhkan namhtah ij galkh vïhtesjadtedh.

Saemiedigkietjirkijh gelkieh aaj bievnedh magkerh barkoeh jallh ïedtjh, jïh aaj barkoefaalijen nomme. Jis sov lea jïjtjen jielemegïehtelimmie, dle galka dam aaj bievnedh. Dan nualan gïehtelimmieh goh laanteburrie, båatsoeburrie, advokaate, journaliste jallh konsuleente sïerres barkojne.

Juekemebåalah